SLEDOVI PRETEKLOSTI

Prva sled življenja sega že v prazgodovino. V strmih pobočjih pod cerkvico sv. Ivana leži arheološko najdišče Divje babe, kjer so našli sledi življenja ledenodobnega človeka. Med drugim so izkopali kamnita orodja in znamenito neandertalčevo piščal, staro 55.000 let.

Šebreljska planota je bila naseljena že v 4. in 3. stoletju pred Kristusom (čas Ilirov in Keltov). Predvideva se, da so oni poimenovali planoto Sibrigl (domneva: si – predlog »na« + keltska beseda »brig« – le-to so Kelti velikokrat uporabljali za naselja, povezana s hribom (briga : kelt. hrib, grič, utrdba) ; primer: Brig (Švica), Brixen (Italija) + l – pomanjševalnica (?); raziskava: Mirko Schwery). Sledilo je obdobje Rimljanov.

V 7. stoletju so na tem območju potekale selitve Slovanov v smeri od Škofjeloškega hribovja proti Soški dolini in Furlaniji.

Med 11. In 14. stoletjem je bil vladar Oglejski patriarh. V tem času (1377) je bil spisan tolminski urbar, kjer je tudi prvič omenjeno ime vasi Šebrelje (Sibrielge). Pozneje so se pojavile še druge različice imena Sibreglia, Subrelia (1633). Od leta 1420 do 1509 je vas spadala pod beneško upravo. Cerkno je bilo v času Avstro-Ogrske trg, sedež okrajnega sodišča in davkarije.

Leta 1920 je bila dokončno potrjena rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo. V tistem so bile Šebrelje del italijanskega ozemlja. Med 2. svetovno vojno, ko je Italija kapitulirala, so bile dolgo središče obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja. Med vojno je vas doletela huda nesreča, saj so jo Nemci leta 1944 požgali.

V povojnih letih se je vas regenerirala in razvijala naprej, vse do današnjih dni.