EKOSISTEM
V smeri sever–jug se razteza na približno 6,5 km, v smeri vzhod–zahod pa na okoli 2 km. Nadmorska višina planote je od 260 m na severni strani ob reki Idrijci pa do 1079 m visokega Vrhovca na južni strani. Kameninska sestava je pestra. Prevladujejo triasne dolomitne kamenine z vložki silikatnih kamenin različnih starosti. Leži na prehodu med dinarskim in predalpskim podnebjem, po dolinah reke Idrijce in njenih pritokov pa zaznamo razpoznaven submediteranski vpliv. Za ta podnebni tip so značilne obilne padavine, ki so zaradi potujočih atlantskih in sredozemskih depresij neenakomerno razporejene skozi leto (spomladanski in jesenski maksimum). Značilna vetrova tega področja sta jugo ter severovzhodni veter oziroma burja. Prepletanje mediteranskih in celinskih vplivov večkrat povzroča hitre vremenske preobrate. Na to področje vpliva mešanja različnih klimatskih vplivov, poleg tega pa imajo močan pečat tudi ekološki in mikroklimatski dejavniki (nagib in izpostavljenost, nadmorska višina, matična podlaga, tla ...). Odraz teh razmer so številna rastišča, ki se med seboj pogosto prepletajo mozaično, deloma pa tudi v višinskih pasovih.
Gozd je pomemben prostor za obiskovalce, ki v njem iščejo sprostitev, mir in stik z naravo ali pa si želijo športnih aktivnosti. V njem nabiramo gozdne dobrine, kot so gobe, jagodičje, borovnice, robidnice ... in seveda tudi razna zelišča. Vsebuje ekosistemsko pomembne rastlinske vrste in je pomemben življenjski prostor za mnoge živali. Na planoti so razširjeni mešani gozdovi. Med drevesnimi vrstami prevladuje gorsko bukovje, najdemo pa tudi številne druge vrste iglavcev, listavcev in grmičevja (smreka, jelka, macesen, gorski javor, veliki jesen, breza, navadni brin, lipa ...). Opazimo, da so nekatere vrste pogostejše na določenem območju planote. V učno pot Izjemna drevesa severne Primorske je vključen tudi črni topol v Stopniku, ki raste na travniku blizu odcepa za Šebrelje. Pomemben je zaradi izjemnih dimenzij, vitalnosti in energetske vrednosti. Na planoti pa najdemo tudi nekaj redkih, ogroženih in endemičnih vrst: clusijev svišč, bodika, kranjska lilija, dlakavi sleč.
Reka Idrijca je s številnimi pritoki glavna reka širšega območja Idrijske in Cerkljanske. Je življenjski prostor nekaterih ogroženih vrst rib (pohra, grba, kapelj). Seveda pa ne smemo pozabiti na cenjeno soško postrv in preostale vrste rib. Ob reki se pojavljajo tudi večji habitatni tipi (npr. siva vrba (Salix Incana)). Opazujemo lahko tudi sive čaplje in na nekaterih predelih race mlakarice. Značilni so tudi mnogi hudourniški potoki, ki z obrobja planote prihrumijo v dolino. Na planoti pa večjih površinskih tekočih voda ni.
