PESTROST NARAVE IN KULTURE

Planota je sama po sebi znamenitost. Iz zraka je neverjetno podobna planoti, na kateri leži znamenita izraelska utrdba Masada. Na Šebreljsko planoto, kjer so leta 1995 v jami Divje babe odkrili znamenito neandertalčevo piščal, se povzpnemo s ceste Keltike. Že dolgo pred 1. svetovno vojno je bil kraj priljubljen zaradi ugodne mikroklime, zato je tržaška gospoda sem hodila na izlete in počitnice. S planoto se povezuje tudi staroverska mitologija (skrivnostni pentagram, najdbe). Pohvalimo se lahko z dvema cerkvama, ki sta preživeli burno zgodovino in o katerih se širijo zanimive zgodbe. Na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, so skozi zgodovino stala različna svetišča. Najprej verjetno svetišče nekega davnega plemena, pozneje Keltov, Druidov, Rimljanov in Slovanov, ki so tu častili svoje sončno božanstvo. Boljši prostor za čaščenje boga sonca bi težko našli. Ob širjenju krščanstva pa so tu naselili Janeza Krstnika, saj ima le-ta praznik na poletni solsticij. Na ta dan so se kurili kresovi, da bi obvarovali moč sonca, ki po kresni noči začne plahneti.